DELOVNO PRAVO – poškodbe na delu:

Večina prebivalstva se vsakodnevno sooča z delovnim procesom, saj je to nujno za človeški oziroma družbeni obstoj. Pri delu ali v zvezi z delom se pogosto dogajajo tudi najrazličnejše poškodbe in bolezenska stanja.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 3. členu opredeljuje, da je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Navedena določba nam pove, da lahko pride do poškodbe pri delu tudi izven delovnih prostorov, če obstaja vzročna zveza med delom in nastalo poškodbo (npr. poškodba, ki je nastala v prometni nesreči, medtem ko je bil delavec, ki svoje delo načeloma opravlja vedno v pisarni, na službeni poti).

Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu in za dosego tega cilja je dolžan izvesti potrebne ukrepe. Okoliščine, ki lahko privedejo do poškodbe zaradi delodajalčeve krivde so lahko npr. opustitev zagotovitve varnega gibanja, opustitev seznanitve z navodili pri delu, opustitev preskrbe s (primerno) delovno opremo, ect.

Včasih pa delodajalcu ni mogoče pripisati krivde v celoti. To se zgodi v primerih, ko je delavcu mogoče očitati soprispevek k nastali poškodbi. Okoliščine, ki privedejo do takšnega dejanskega stanja so neupoštevanje delodajalčevih navodil, neuporaba predpisane in zagotovljene delovne opreme, ect.

Potrebno je torej poudariti, da je delodajalec dolžan zagotoviti ustrezno zaščitno delovno opremo, delavec pa ima pravico do uporabe ustrezne zaščitne delovne opreme. Priporočeno je, da delavec svojo pravico izkoristi, se ustrezno zaščiti in na tak način tudi v celoti razbremeni odgovornosti za morebitno
nastalo poškodbo. Smiselno enako velja tudi za delodajalčevo dolžnost dajanja navodil, ki je hkrati tudi delavčeva pravica.

V primeru poškodbe je delavec upravičeni do odsotnosti od dela in do nadomestila plače, ki jo mora prvih 30 dni plačati delodajalec. Če odsotnost z dela zaradi poškodbe traja več kot 30 dni, se nadomestilo za poškodovanega delavca izplačuje v breme zdravstvenega zavarovanja. Poleg nadomestila plače je delavec upravičen tudi do primerne denarne odškodnine zaradi telesnih bolečin, duševnih bolečin in/ali strahu, ki jih je doživljal. Več o odškodninah lahko preberete tukaj.

Kot zanimivost smo vam pripravili povzetke nekaj zanimivih sodnih odločb Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki potrjujejo navedbe tega sestavka:

VDS Sodba Pdp 1235/99: Če je delodajalec dopuščal, da so bili v delovnem prostorju, kjer se je tožnik zadrževal, na tleh mastni madeži zaradi katerih so bili spolzki podplati njegovih čevljev, delavcu ni zagotovil varnega dela in je krivdno odgovoren za škodo, ki jo je delavec utrpel, ko mu je zaradi spolzkih podplatov zdrsnilo pri spuščanju po strmih železnih stopnicah, pri tem pa si je zlomil roko.

VDSS Sodba Psp 101/2012: Delavčeve psihične težave (posttravmatska stresna motnja in akutni stres) so izključna posledica prometne nesreče, ki jo je delavec utrpel na delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tudi začasne nezmožnosti za delo zaradi psihičnih težav posledica poškodbe pri delu.

VDSS Sodba Psp 429/2009: Eden od dejavnikov, ki je pripomogel k naglušnosti delavca, je bila akustična poškodba, ki jo je utrpel pri delu, in sicer je na nastanek okvare sluha vplivala v 50%. V preostalih 50% pa je okvara sluha posledica naglušnosti delavca, ki je bila prisotna pred nesrečo pri delu.

VDS Sodba Pdp 1292/2007: Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je po škodnem dogodku ostala brazgotina, ki predstavlja le estetski defekt, je delavka upravičena do denarne odškodnine zaradi skaženosti.

VDS Sklep Pdp 142/97: Podiranje dreves na strmini je nevarna dejavnost in je podana objektivna odškodnina odgovornost delodajalca za škodo, ki je delavcu nastala pri opravljanju tega dela. Pri presoji je potrebno upoštevati tudi delavčevo napačno tehniko pri podiranju drevesa, zaradi česar se ni mogel pravočasno umakniti padajočemu drevesu, kar pomeni tudi delavčevo soodgovornost za nastalo škodo.

VDSS Sodba Pdp 1505/2008: Za škodo, ki jo je delavec utrpel na svojem delovnem mestu, ko je čistil pomični trak, na katerem se je nabiral led in sneg in mu je zaradi slabih vremenskih razmere in poledenelosti traku spodrsnilo, je podana objektivna odgovornost delodajalca, saj je delo za pomičnim trakom šteti za nevarno dejavnost. Ker je tožnik ravnal neprevidno, lahkomiselno in v nasprotju z navodili delodajalcem je podana deljena odgovornost za škodo, pri kateri soprispevek delavna znaša 20%.

Ker pa je bolje preprečiti kot zdravit vam svetujemo, da ste na delovnih mestih ustrezno oblečeni. O delovnih oblačilih in obutvi lahko več preberete na spletni strani ArPoS International d.o.o.. Za ogled strani kliknite tukaj.

Za vse dodatne informacije nas lahko kontaktirate preko spodnjega obrazca ali na telefon 041 999 995.

Z uporabo tega obrazca se strinjate s shranjevanjem in obdelavo vaših podatkov s to spletno stranjo.